Kdo je radiološki inženir?

Radiološki inženir je strokovni zdravstveni delavec, ki pri svojem delu uporablja zaprte in odprte vire ionizirajočega sevanja, ultrazvok (UZ), magnetno resonanco (MR) in računalniško tomografijo (CT). Samostojno izvaja vse vrste rentgenskih slikanj, sodeluje v ekipah, kjer je uporaba virov ionizirajočih sevanj del diagnostičnega in terapevtskega postopka, izvaja ukrepe za zaščito pred sevanji in kontrolo kakovosti (QA/QC).

Delovna področja

Radiološki inženir izvaja vse vrste radiološke nuklearno-medicinske diagnostike, terapije z zaprtimi in odprtimi viri ionizirajočega sevanja, varstvo pred sevanji ter kontrolo kakovosti.

Med diagnostične metode spadajo klasično rentgensko slikanje, urološke, ginekološke,  gastroenterološke, ortopedske preiskave na osnovi rentgenskih žarkov, kot tudi slikanje z računalniško tomografijo (CT), magnetno resonančno slikanje (MR), ultrazvok, nuklearno medicinske preiskave (različne scintigrafije), v terapevtske pa radioterapija (teleradioterapija in brahiterapija) in interventna radiologija (koronarografija, PTA).

Radiologija je tudi veda, ki se v zdravstvu najhitreje tehnološko razvija in širi, za kar je potrebno kontinuirano izobraževanje radiološkega tima. Prav zaradi tega, se je skozi čas študij radiologije močno spreminjal. V začetku je obstajal radiološki pomočnik, za katerega ni obstajala posebna šola, ampak je sledila le usmeritev na samem delovnem mestu.

Delovni pripomočki

Delovni pripomočki, ki jih pri delu uporablja, so odprti in zaprti viri ionizirajočih sevanj, rentgenski aparati vseh vrst in tipov, ultrazvočni aparati, aparati za magnetno resonanco (MR), računalniško vodene aparature (CT), radioaktivni izotopi, aparati za obsevanje z ionizirajočimi sevanji ter naprave za kontrolo kakovosti in dodatna oprema. Med dokumenti uporablja bolnikovo dokumentacijo v zvezi z obsevanostjo, za izvedbo preiskav pa pomožne materiale, kot so npr. rentgenski filmi.

Izdelek in storitev

Njegov izdelek so natančno izvajanje rentgenska slikanja ali terapije, kjer je uporaba ionizirajočega sevanja del diagnostičnega ali terapevtskega postopka. Izvaja ukrepe zaščite pred ionizirajočimi in neionizirajočimi sevanji in kontrolo kakovosti.

Nevarnosti

Ob nepravilni uporabi opreme lahko pride do prekomernega obsevanja, do poškodb z električnim tokom ali do okužb. Potencialni vir nevarnosti je delo s kemikalijami in delo v različno osvetljenih okoljih, v temnici in pri močnem viru svetlobe. Delo poteka v več izmenah in ponekod tudi v dežurstvih. Zaščitna sredstva, ki jih uporablja, so: svinčeni plašč, predpasnik, zaščitna očala s svinčevim steklom in svinčeve rokavice. Dodatni ukrepi za zaščito pred škodljivimi vplivi pri delu so: skrajšani delovni čas, podaljšan letni dopust in vsakoletni preventivni zdravniški pregled.

Možnosti zaposlovanja

Diplomirani radiološki inženir, ki se želi zaposliti v drugi evropski državi, mora kot izvajalec reguliranega poklica pridobiti uradno potrdilo o svojih poklicnih kvalifikacijah. Preverite kako je vaš poklic reguliran v Evidenci reguliranih poklicev.

Izobraževanje

Za izvajanje poklica je potreben uspešno opravljen študijski program radiološke tehnologije na Zdravstveni fakulteti na Univerzi v Ljubljani in opravljen strokovni izpit na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. V današnjem času se študentje izobražujejo po prvi bolonjski stopnji in pridobijo naziv diplomiran inženir radiološke tehnologije. Sedaj obstaja že tudi 2. stopnja bolonjskega programa radiološke tehnologije, naziv pa je magister inženir radiološke tehnologije.